Hvala!

Megla ovija speča drevesa na vrtu posutem z drobnimi belimi kristalčki. Kokoške brkljajo za koreninicami in med njimi skritimi priboljški. Za hrbtom slišim prijetno čebljanje prebujajočega se otroka. Tiha glasba se razprostira po sobah in s svojim nežnim dregetom predramlja mirujočo atmosfero. Vonj po piškotih živahno poplesuje z živobarvnim opojem pomarančnega olja. Zima je položila naravo v zibel in jo zazibala k počitku. Tako čudovito lepa je ko spi... Tako spokojna... Tako mehka...

Hvala za vsa ta občutja! Za okolico, ki me obdaja, za dih, za vonj in smeh. Dragocen dar sporazumevanja, z vsemi besedami, ki jih skriva v svojem bogatem svetu, ne more opisati kako odrešujoče pomembna je Hvaležnost. Hvaležnost za vse kar nas obdaja. Za vse kar smo, v kar smo zrasli in v kar še rastemo. Za izkušnje. Premagane strahove. Za LJUBEZEN. LJUBEZEN. Kako nepopisno lepo jo je živeti. Dihati. Hvaležnost naj naša srca čutijo tudi takrat, ko nam življenje na pot pripelje izzive. Ko nas je strah in nas ohromijo čustva, ki jih ne želimo. Bodimo hvaležni tudi za to. Ne glede na to s čim smo se na poti soočili, nam je bilo dano, da nas prav to popelje bližje k željenemu, k osebni rasti in še globjemu občutenju Ljubezni. Hvaležnost in Ljubezen sta zaveznici, ki se sprehajata z roko v roki. Ko čutimo Hvaležnost se v svetlobi življenja razblinijo strahovi, jeza, frustracije. Približamo pa se Ljubezni. Z njo prideta mir in razrešitev vseh zapletenih prej vsakdana.