Mitakuye Oyasin
Sonce je zaobjelo čipkasto razprostrte veje dreves in skozi tisočero drobnih kristalčkov pričaralo lesketanje speče pokrajine. Stojim na počivajoči zemlji, v pljuča spustim prečiščen zrak in z njim povabim v svojo bit vsa ta čarobna občutja, ki jih ponuja okolica. Začutim spojenost z zemljo pod seboj, enost z zrakom s katerim poplesuje moja energija navznoter, navzven, gor proti nebu in se zopet spusti skozme. Čutim mir, ki je prepojil krajino. Ta isti mir je legel vame. Nenadoma se zavem središča v meni. V vsakem od nas. Enosti. Neločljivosti. Ta isti mir, ta, prav ta isti zrak napaja še tisoče pljuč. Eno sem z vsem in vse je eno z mano. Z izdihom je odplaval strah in z njim vsa čustva, ki spletajo tisti klobčič zaradi katerega povešamo pogled. Mir in neopisljiva radost ob spoznanju, da sem del celote s Teboj. Mitakuye Oyasin... vsi smo v povezani.
